V zadnjem času je v Sloveniji ponovno aktualna razprava o uvedbi kavcijskega sistema za odpadno embalažo pijač (predvsem PET-plastenke in aluminijaste pločevinke). V Komunali Laško smo o tej temi pisali že leta 2024, ko smo predstavili pomisleke glede vzpostavitve dodatnega sistema zbiranja ob sistemu ločenega zbiranja odpadkov, ki ga že imamo.
Ker je tematika ponovno v ospredju, se nam zdi prav, da naše takratno stališče nekoliko osvežimo in predvsem pojasnimo, kaj bi uvedba kavcijskega sistema v praksi pomenila za naše uporabnike in za obstoječi sistem ravnanja z odpadki.
Sistem, ki ga občani že poznajo
Na območju občine Laško imamo vzpostavljen sistem zbiranja odpadkov od vrat do vrat za mešane komunalne odpadke, embalažo in biološke odpadke, druge vrste odpadkov pa občani oddajajo tudi na ekoloških otokih in v zbirnem centru.
PET-plastenke in aluminijaste pločevinke danes sodijo med embalažo. Uporabniki jih tako skupaj z drugo ustrezno odpadno embalažo odložijo v za to namenjen zabojnik, za njihov odvoz pa poskrbimo v okviru rednega sistema zbiranja.
Z uvedbo kavcijskega sistema bi se način ravnanja z delom te embalaže spremenil. Potrošnik bi ob nakupu pijače plačal kavcijo, prazno embalažo pa bi moral zbirati ločeno in jo ustrezno ohranjeno vrniti na določeno prevzemno mesto, kjer bi dobil povrnjeno kavcijo.
Za uporabnika bi to pomenilo dodatno ločevanje in tudi pot do prevzemnega mesta. Pri presoji takšnega sistema je zato treba upoštevati različne skupine prebivalcev. Kar je za nekoga v bližini večjega trgovskega centra preprosto, je lahko za starejšega človeka ali prebivalca iz bolj oddaljenega oziroma razpršenega podeželskega območja precej manj praktično.
Kavcijski sistem obstoječega zbiranja ne bi nadomestil
Pomemben vidik razprave je tudi dejstvo, da z uvedbo kavcijskega sistema potreba po sedanjem sistemu zbiranja odpadkov ne bi prenehala. Komunalna podjetja bi morala še naprej zbirati preostalo embalažo in druge vrste odpadkov, prazniti zabojnike, zagotavljati prevoze ter vzdrževati potrebno infrastrukturo in zbirne centre.
Za PET-plastenke in aluminijaste pločevinke pa bi bila vzpostavljena dodatna pot zbiranja.
Prav zato smo že leta 2024 opozorili, da je treba pred uvedbo novega sistema dobro pretehtati njegove dejanske koristi, stroške in vpliv na uporabnike ter jih primerjati z možnostmi, ki jih ponuja nadaljnja nadgradnja sistema, ki ga že imamo.
Cilj je jasen: čim več pravilno zbrane in reciklirane embalaže
Pri tem želimo poudariti, da okoljski cilj ni vprašljiv. Vsem nam je v interesu, da čim več odpadne embalaže zberemo, pravilno ločimo in recikliramo ter da čim manj odpadkov konča v naravi ali med mešanimi komunalnimi odpadki.
Tudi v Komunali Laško si prizadevamo povečevati delež pravilno ločenih odpadkov. Naše sortirne analize kažejo, da imamo prav na področju pravilnega ločevanja še precej možnosti za izboljšave. Zato veliko pozornosti namenjamo ozaveščanju uporabnikov, pravilnemu ločevanju na izvoru in čim dostopnejšemu sistemu zbiranja odpadkov.
Vprašanje torej ni, ali želimo zbrati in reciklirati več, temveč kako ta cilj doseči na čim učinkovitejši, gospodaren in uporabnikom prijazen način.
Najprej dobro izkoristimo možnosti, ki jih že imamo
Slovenija sistem ločenega zbiranja odpadkov razvija že vrsto let. Vanj smo vlagali komunalna podjetja, občine in nenazadnje tudi uporabniki, ki so ločevanje odpadkov vključili v svoj vsakdan.
To seveda ne pomeni, da je obstoječi sistem popoln. Izboljšujemo lahko kakovost ločevanja, sortiranje, nadzor nad količinami embalaže, podatke in predvsem ozaveščenost vseh nas.
Zato naše osnovno stališče ostaja podobno tistemu, ki smo ga predstavili že leta 2024: pred vzpostavitvijo dodatnega sistema je smiselno temeljito oceniti, koliko dodatnega okoljskega učinka bi z njim dejansko dosegli, kakšni bi bili njegovi stroški in kakšne posledice bi prinesel obstoječemu sistemu ter njegovim uporabnikom.
Če lahko zastavljene okoljske cilje dosežemo tudi z nadaljnjim izboljševanjem sistema, ki ga že imamo, je prav, da najprej dobro izkoristimo njegove možnosti.
Cilj nam je namreč skupen: čim manj odpadkov, čim več kakovostno ločenih in recikliranih materialov ter sistem, ki je učinkovit in hkrati čim preprostejši za ljudi.
Tomaž Novak, direktor
