Na vodovodnih sistemih v našem upravljanju, so prisotna mikrobiološka, kemijska in fizikalna tveganja, ki se nanašajo na vodne vire, vodovodne objekte in vodovodno omrežje.

Tveganja se ocenjujejo s stopnjo tveganja, ki je lahko visoko, srednje ali nizko tveganje.

Vzroki za nastanek tveganja so:
• Nepravilna koncentracija Cl2
• Poškodbe na cevovodnem sistemu
• Posegi v cevovod
• Nepooblaščen odvzem vode iz hidranta (omrežje)
• Neurejena okolica vodnih zajetij in objektov
• Vdor površinske vode, pogin živali, pojav manjšin insektov , fekalije, odlaganje odpadkov, bližina ceste, izlivi motornega olja(vodni vir)
• Izpad električne energije, udar strele…

Za vsak ugotovljen vzrok tveganja se uvedejo preventivni ukrepi.

(Uredba o pitni vodi. Ur.l.RS, št. 61/2023 22. člen)

Interna vodovodna napeljava zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe pitne vode. Interno vodovodno napeljavo, vključno z mesti uporabe (pipe) je treba redno in pravilno vzdrževati. Kot minimalno in redno vzdrževanje naj upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo uporabnikom zagotovi naslednja priporočila.

• Voda naj na vsaki pipi pred prvo uporabo tega dne teče vsaj 2 minuti (curek naj bo enakomeren, srednje jakosti, debeline svinčnika) oziroma toliko časa, da se temperatura vode na pipi ustali.

• Vsaj enkrat krat na 14 dni je treba na vseh pipah sneti in očistiti mrežice ali druge nastavke. Čiščenje pomeni spiranje z vodo, ki teče po tem sistemu in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna.

• Na mestih, kje voda v omrežju zastaja, naj se izvaja tedensko izpiranje do stabilizacije temperature vode.

• Evidentirati je treba slepe rokave in jih odstraniti. Do takrat je treba enkrat na teden spirati vodo iz slepih rokavov.